Tedenski utrinki

Mojca Rudolf

   VALENTINOVO

   DAN ZALJUBLJENCEV

13.2.2022

Autor:
MOJCA RUDOLF

VALENTINOVO – OD KOD TE JE PRINESLO?

Kar nekaj verzij kroži, kako se je pravzaprav uveljavil Dan zaljubljencev – Valentinovo.

Po eni naj bi bil Sveti Valentin  rimski duhovnik, ki je v 3. stoletju proti volji oblasti opravljal skrivne poroke. Zaprt v hiši plemiča, je ozdravil slepo hčer svojega ugrabitelja, zaradi česar se je celotno gospodinjstvo spreobrnilo v krščanstvo, a to je zapečatilo njegovo usodo. Preden so ga 14. februarja mučili in obglavili, je deklici poslal sporočilo s podpisom »Vaš Valentin«.
Nekateri zapisi pravijo, da je bil še en svetnik z imenom Valentin v istem obdobju, in sicer škof v Terniju, ki je bil prav tako zaslužen za tajne poroke in so ga prav tako usmrtili 14. februarja.
Vendarpa  znanstveniki, ki so preučevali izvor tega praznika, menijo, da ti zapisi niso najbolj verjetni. Pravzaprav je valentinovo postalo povezano z ljubeznijo šele v poznem srednjem veku, zahvaljujoč angleškemu pesniku Geoffreyju Chaucerju.
Kako je torej Chaucer ustvaril valentinovo, ki ga poznamo danes? V 1370-ih ali 1380-ih je napisal 700-vrstično pesem z naslovom “Ptičji parlament”, ki vsebuje tudi to vrstico: “To je bilo namreč na dan svetega Valentina, ko vsaka ptica pride tja, da si izbere svojega partnerja.”
To je bilo obdobje v Evropi, ko se je oblikoval poseben niz romantičnih idej. Chaucer in drugi pisci njegovega časa so slavili romantiko med vitezi in plemenitimi damami, ki se niso mogli poročiti – pogosto zato, ker so bile dame že poročene – in tako so ustvarili dela, v katerih vre od  hrepenenja in tragičnih ovir, to pa še danes poganja  romantične knjige.
Do leta 1.400 so plemiči, ki jih je navdihnil Chaucer, začeli pisati pesmi, znane kot “valentine”, za svoja dekleta. Šele takrat  so se začele pojavljati zgodbe, ki povezujejo svetega Valentina z romantiko.
Toda v mitu o svetem Valentinu je še ena skrivnost. Ko je Chaucer pisal o dnevu, ko si vsaka ptica izbere partnerja, morda sploh ni mislil na 14. februar, ampak na 3. maj.
Po mnenju nekaterih je Chaucer na ta dan iskal način, kako bi proslavil zaroko kralja Richarda II z Anne Češko in ugotovil, da je ta dan praznik Valentina Genovskega. Pa vendar se je obdržal 14.2. kot dan romantike. Morda tudi zato, ker je februar najhladnejši mesec v Evropi, in je zato lepo, da se imamo česa veseliti.
Naj bo tako ali drugače, lepo se je spomniti na tiste, ki jih ljubimo. Na ta dan ali na kateri koli dan v letu. Majhne pozornosti so tiste, ki štejejo in tudi doprinesejo k boljšemu razumevanju in ljubezni, zato naj jih bo več in večkrat.  Se strinjate?

Ines Šinko

  VELIKA HVALEŽNOST

Najdite hvaležnost v sebi


13.2.2022

Autor:
INES ŠINKO

HVALEŽNOST, TI IN ŽIVLJENJE

 

 Solze sreče.
Zakaj začnem z njimi? Ker jih čutim.
Hvala ni le beseda. Hvaležnost ni samo skovanka, ki jo umestimo v slovar pod črko h. Hvaležnost se čuti. Tako globoko, da se zarosijo oči in zatrepeta srce.
Dihaj. Ko bereš te vrstice, dihaj. Dihaj v ritmu srca. Dihaj v ritmu hvaležnosti. Kako bije hvaležnost? Nasmehni se in zahvali, ko ti bije srce, nato prisluhni …
Kako bije hvaležnost?
Se bo razjokalo srce od bolečine? Tudi lahko. Hvaležen si lahko tudi za to. Se bo srce jokalood sreče? Naj! Hvaležnost se čuti. Dihaj
hvaležnost.
Slišiš jo lahko kot zven trav, zibajočih se v vetru spomladanskega travnika, v družbi novih, pisanih poganjkov. Nežnih, milih, lebdečih, ki hihitajo se, ki žarijo v soncu, ki rinejo skozi trda tla, ki zmočijo jih dežne kaplje, ki nevihta odplakne njihov cvetni prah. Tistih, ki čebele mirno sedejo nanje.
Čutiš?
Kako blizu je hvaležnost?
Poglej desno, poglej levo, poglej navzgor, navzdol, poševno, v vsak kot…Poglej navznoter.
Koliko hvaležnosti vidiš? Koliko je zaznaš? Koliko čutiš?
Je potrebno še kaj dodati?
Ne vidiš, ne čutiš? Ah, nič ne de. Poglej znova in znova in znova. Nekega dne bo iskrica padla z neba, naravnost v tvoje srce. Kot nežen impulz bo v tebi prebudila speči žarek upanja, ki se bo zdaj začel spreminjati v vero, v zaupanje.
V spoznanje kdo si. V radost življenja. Polnega živosti. Polnega barv. Polnega sijaja, ki seva v neskončnost. Preproga ti bo poslana naravnost v tvoj Dom. Tisti kraj, ki ga že od nekdaj poznaš.
Sijaj se prebuja v tebi. Čutiš?
Draga duša, tako edinstvena in posebna – Hvala, ker si. Hvala, ker te žene življenja sila. Hvala, ker bije tvoje telo. Ta trenutek živiš. Hvala.
Odpira se tvoje srce in hvaležnost se sidra vanj, naredi krog in švigne v svet.
Še ena iskrica danes.
Vauu, še ena solza sreče. Čutiš?
Čuti. Ne daj se motiti. Čuti, v tišini, kako solze tečejo po licih.
Hvala za solze. Hvala za objem, ki si ga pravkar ponudiš.

Dobrodošel v svet hvaležnosti.

S hvaležnostjo,

Ines

Alicia Peljhan

  NAPITNICA KULTURI

8. FEBRUAR: SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Srečanje s  Francetom Prešernom v letu 2022

6.2.2021

Autor:
ALICIA PELJHAN & B.M.  

V kotu gostilne po imenu Kot v Kranju sva se srečala. Sam je sedel, s pogledom uprtim v ekran tablice. Le skodelica črne kave mu je delala družbo. Dolge lase je imel spete v čop, siva brada pa ga je postarala še za nekaj dodatnih let.
»Zdravo France, bova flašo rdečega?« sem ga že z vrat pozdravil.
Presenečeno je dvignil glavo in komaj vidno odkimal.
» Že leto dni ne pijem, kar še eno kavo naroči!«
»Ti ne piješ?« sem presenečeno vprašal. »Ampak saj…« in še preden sem uspel nadaljevati me je prekinil.
»Seveda, saj si prebral na facebooku, da sem pijanec ekstra klase, pa oni kritik je tudi zadnjič twitnil, kako se mi že prikazujejo bele miške, ki v tropih skačejo po mojih zadnjih sonetih.«
»Pusti družbene medije, pa saj veš, da je to navadna greznica, France. Kako pa kaj tvoja zadnja pesniška zbirka? Si že dobil založbo?« sem na hitro spremenil smer pogovora.
»Od petdesetih založb, kamor sem poslal zadnjo zbirko, se mi je oglasila samo ena. Krst pri Savici se jim sicer zdi zanimiv, ampak raje bi ga imeli v romanu. Poezija se ne prodaja. Pa ne bi bilo slabo, če bi vključil notri še kakega čarovnika, volkodlaka, vampirja ali pa vsaj super junakinjo s čarobnimi močmi. To danes gre, to so trendi, pravijo. Pa seveda premalo je mrtvih, nič seksa in moji junaki so premalo psihopatski.«
»Kaj pa, če greš v samozaložbo?«
»Najprej denar, reklama, potem distribucija, lezenje kritikom v rit, pa še politično so neprimerni moji soneti!«
» Pa saj bo šlo France, ne obupaj! Poglej, prinesel sem vrečko fig. Sprehodiva se po starem mestu, pa malo otroke razveseliva.«
» Kakšne fige neki, prijatelj moj. Zadnjič sem jih ponudil skupini otrok, pa so se le smejali. Dva pa sta rekla, ej stari daj raje dva čika! In zadnjič me je ena stara vešča napadla, zakaj nadlegujem otroke, da bo policijo poklicala. Čudni časi so, prijatelj moj, čudni. Vse bolj razmišljam, da sem se rodil v napačnem času zgodovine. Kašnih dvesto let prej bi bilo verjetno vse drugače. Kdo ve, mogoče bi se danes otroci v šolah učili moje sonete in moj rojstni dan bi bil praznik poezije. Kdo bi vedel, mar ne?«
» Ali pa bi bil praznik dan tvoje smrti ha ha ha, saj veš, da smo Slovenci en čuden narod.«
Oba sva se nasmejala moji pogruntavščini, nato pa plačala račun in se odpravila skozi staro mestno jedro.

Karmen Mandl

   STARŠEVSKA MODROST

   NAŠ VPLIV NA OTROKE JE VELIKO VEČJI KOT SE ZAVEDAMO

6.2.2022

Autor:
KARMEN MANDL

Leta 1979 sta R. Rosenthal in L. Jacobson izpeljala zanimivo raziskavo o vplivu učitelja na samopodobo in uspeh učencev. Na začetku šolskega leta sta osnovnošolskim otrokom v nekaj razredih s testom preverila IQ. Nato sta naključno izbrala nekaj otrok in njihovim učiteljem dejala, da je test pri teh otrocih ugotovil izjemne intelektualne sposobnosti. Rezultati so bili presenetljivi. Ti naključni otroci so v tem letu zablesteli, vedli so se lepše in celo IQ se jim je povišal. Zgolj dejstvo, da je nekdo verjel vanje, je vplivalo na njihovo samopodobo. (V strokovni literaturi to poznamo kot Pigmalionov oz. Rosenthalov učinek.)

Tudi kasnejše raziskave z uporabo kamer so potrdile, da so se učitelji tem otrokom večkrat nasmehnili, bili do njih bolj pozorni, četudi so to počeli popolnoma nezavedno. Se zavedamo, kakšen vpliv imamo na otroke in drug na drugega? Govorimo z otroki, kot da so najmodrejša, najprijaznejša in najbolj čudovita bitja na svetu, kajti to, kar verjamejo bodo tudi postali.

Več idej in aktivnosti, s katerimi se povežemo z otrokom in krepimo odnos, za razumevanje in umiritev čustev, za krepitev samozavesti in vztrajnosti otrok lahko najdete v moji knjigi Moje supermočihttps://gusarnik.eu/moje-supermoci/