Tadeja Kolar

GRUZIJA

13.3.2022

Author:
Tadeja Kolar

  ODLOČI SE, KAJ SI ŽELIŠ IN SI TO PODARI

Vsakomur, ki brska po naših straneh, želim, da ugotovi, kaj si v življenju želi in si to tudi omogoči. Da izbira v življenju stvari, odnose in doživetja, ki ga polnijo in radostijo. Ob tem pa prepozna, da je vsaka izkušnja, ne glede na to, kakšna je, samo čudovita priložnost za njegovo rast.

Sama v tem obdobju življenja izbiram predvsem dve stvari; aktivnosti v naravi in potovanja. Da pa vse skupaj poenostavim, sem se odločila, da združim obe želji v eno skupno doživetje.

Kultura kraja, ki se izraža skozi arhitekturo in življenja ljudi ter aktivnosti v naravi, ki jih določen kraj ponuja, vedno pričarajo najlepše doživetje, ki ga jaz, nekje v sebi, potrebujem. Zimski čas v meni vedno znova prebudi idejo, da s smučmi raziščem nov kulturno zanimiv, gorat in s snegom pokrit del sveta. Do sedaj sem smučala na Japonskem, v Novi Zelandiji, v Indiji in v Čilah. Tokrat sem izbrala turno smučanje v Gruziji. V nadaljevanju vam povem zakaj.

Na severuzahodu Gruzije, kjer meji s svojo sosedo Rusijo, se razprostira najvišje gorsko območje te dežele, Svaneti. Srce Kavkaza. V osrčju teh čudovitih gora, leži majhna vasica Ushguli, od koder vam pišem sedaj. Pravijo, da je s svojimi 2150m nadmorske višine, najvišji stalno naseljen zaselek v Evropi. V njej živi nekaj več kot 170 ljudi, poleg njih pa še nekaj krav, konjev, pujskov in kužkov. Gorski svet je poskrbel za to, da je Ushguli ostal dolgo časa izoliran od Gruzije in preostalih držav, zaradi tega se je v tem območju razvila edinstvena kultura, ki se ohranja še danes.

Vas, v kateri bivam, gradijo majhne kamnite hiške, ki so zgrajene ob visokih zaščitnih stolpih. V preteklosti so ti stolpi predstavljali zaščito družinam in živini pred vdori ljudi. Danes so simbol svobode in močnih duš, ki bivajo tu. Prehranjujemo se predvsem s kruhom, ki ga pečejo v štedilniku na drva. Včasih ga napolnijo s skuto, z mesom ali s fižolom. Domačini se radi družijo ob pitju njihovega žganja, chache. Prijetno je bivati z njimi. Prijazni so, gostoljubni, preprosti in nevsiljivi. Govorijo svojo različico gruzijskega jezika, angleščine ne razumejo, zato se sporazumevamo v ruščini.

Bogat gorski svet, ki nas obdaja, polovico leta prekriva sneg. Sneg, ki je lahek, puhast in suh. Zaradi terena in snega, je to območje zanimivo za turne smučarje s celega sveta.

Za konec tega zapisa naj vam še povem, kaj mi je na tem potovanju najbolj všeč. Na poti iz vasi do vznožja gore je veliko kravic in konjev. In na vrh ne grem nikoli sama. Ob meni je moj mož in kuža iz vasi. Praviva, da je on najin lokalni vodič. Odločila sva se, da ga kličeva Georgy ali po naše Gruzi. Zvest je in fit ter zelo dobro pozna teren.